KORENINA: Življenje v naravi

SKVO Škofja Loka 2

Tomaž Paulus, Manca Maretič Paulus,

Erika Eržen, Matevž Dolinar, Jernej Kalan, Aljaž Hafner

1. UVOD

Naša korenina je taka, da je marsikomu že ob sami besedeni zvezi takoj jasno kaj želimo z njo povedati, pač to da skavti živimo v naravi in da se dejavnosti, ki jih pri skavtih izvajamo močno prepletajo z bivanjem v naravi in s črpanjem iz njene srčike.

Naš SKVO se je tako kar nekaj srečanj pogovarjal na to temo in razmišljal, v naših glavah pa se je kar iskrilo, strele so švigale in v nevihti idej je padlo kar nekaj predlogov in razmišljanj o tem, kaj bi lahko na to temo naredili.

Glede na to, da ne nameravamo odkrivati tople vode in da na temo življenja in preživetja v naravi obstaja že kar nekaj knjig, ki so se problematike zelo temeljito lotile, naj omenim le tri: Življenje v naravi, avtorja R. Godca iz 1981, Preživetje v naravi priročnik za vse, ki žele ali morajo preživeti v naravi z najskromnejšimi pripomočki A. Dvoršaka iz leta 1995 in nenazadnje skavtski priročnik Bodi pripravljen iz 2005, smo se odločili, da se ne poglobimo v samo tematiko na specifičen način ali tako, da bi delili nasvete za življenje v naravi. Naš glavni cilj je razložiti to pojmovno zvezo in strniti razmišljanja o tem, kaj je življenje v naravi pomenilo Baden Powellu, kaj pomeni nam- skavtom in kaj pomeni ostalim ljudem iz naše slovenske narave. Upamo, da ti bodo te misli in zapisi v pomoč in da te bodo spodbudili, da tudi sam razmišljaš o tej temi.

2. ŽIVLJENJE V NARAVI PO SLOVARJU SLO. KNJIŽNEGA JEZIKA

življenje (po SSKJ)-

življenje -a s (e)

1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo

presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek

življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na

kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo

presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v

zastrupljenih rekah odmira; življenju nevarne

snovi / usedline s sledovi življenja / ekspr. jama ni

bila brez življenja živih bitij

2. stanje živega bitja: biti, ostati pri življenju;

znamenja življenja / volja do življenja je

premagala smrt; biti sposoben za življenje /

greniti si življenje z ljubosumjem; tvegati življenje;

ekspr.: rešiti si golo življenje; streči po življenju;

igrati se z življenjem / izgubiti življenje umreti;

ekspr. življenje se mu izteka kmalu bo umrl / pesn.

mirno naj ti plove čolnič življenja // s prilastkom, v

različnih religijah nadaljevanje kakega stanja po

smrti v s čutom nezaznavni stvarnosti: posmrtno

življenje / v krščanstvu: nadnaravno življenje; večno

življenje

3. s prilastkom bivanje, obstajanje človeka a) glede

na njegovo biološko danost: čustveno, duševno,

intelektualno življenje / fantovsko življenje /

spolno, telesno življenje / družinsko, zakonsko

življenje; samsko življenje; skupno življenje

moškega in ženske b) glede na njegovo ravnanje:

garaško, ekspr. grešno življenje; začeti novo

življenje / ekspr. sladko življenje prijetno, zlasti

spolno / ekspr. ženska dvomljivega življenja c)

glede na njegovo dejavnost, udejstvovanje na

določenem področju: begunsko, vojaško življenje

/ družabno, privatno življenje č) glede na njegovo

materialno stanje: skromno, udobno življenje d)

glede na pestrost dogajanja: mirno, pusto

življenje človeka e) glede na vrednost, ki je odraz

določenih življenjskih prizadevanj, razmer:

brezskrbno, lahko življenje; ekspr. pasje življenje

brezdomcev / ekspr. življenje iz dneva v dan

brezciljno, brezskrbno // bivanje, obstajanje

človeka sploh: smisel življenja; pravica, veselje

do življenja; njegovi pogledi na življenje in smrt /

življenje vaše matere je v nevarnosti

4. doba bivanja, obstajanja človeka od rojstva

do smrti: življenje se podaljšuje; bolezen mu je

skrajšala življenje; v svojem dolgem življenju je

marsikaj doživel / za vse življenje si je dogodek

vtisnil v spomin; v svojem življenju še ni imel

takega stanovanja / vse življenje je še pred teboj

/ raba peša od iznajdbe ni imel za življenja prav nič

v času življenja / ekspr.: pomlad življenja mladost;

jesen življenja starost

5. ekspr., v povedni rabi kar daje bivanju, obstajanju

človeka smisel, vrednost: delo, kariera, otroci so

njegovo življenje / brez tebe ni življenja; ti si

življenje mojega življenja

6. ekspr. moč, živahnost, zdravje: življenje je kar

kipelo iz nje; mladi so polni življenja / roke so ji

brez življenja visele ob telesu brez sposobnosti

gibanja, čutenja

7. publ. človek, oseba, zlasti kot udeleženec

nesreče, vojnega spopada: življenja padajo v

vsaki vojni / rešili so pet otroških življenj otrok

8. s prilastkom način obstajanja živega, stvarnega

in duhovnega sveta določenega področja kot

celota: navade mestnega življenja; spremembe

življenja na vasi; življenje v zaporih; ekspr. čutiti

utrip sodobnega življenja / nomadsko,

poljedelsko življenje nekaterih narodov / ekspr.:

pomensko življenje jezika; življenje besed

9. celota dogajanja a) zlasti družbenega,

medčloveških odnosov, stikov: izhajati iz

življenja; biti sredi, publ. v areni življenja; tako je v

vsakdanjem življenju; ekspr.: polnost življenja;

viharji, vrvež življenja / gojenci so v zavodu

izolirani od življenja / zdaj šele vstopaš v

življenje; publ. utirati si pot v življenje / ekspr. film

želi prikazati živo življenje; pesnik je bil zvest

življenju / povezanost šole z življenjem; ekspr.

stati z obema nogama v življenju / življenje teče

dalje / v povedni rabi: nazadnje pa ostaneš sam,

tako je (pač) življenje izraža sprijaznjenost, vdanost;

pog., ekspr. to ni življenje, to je hudič; jaz vem, kaj

je življenje imam veliko raznovrstnih, zlasti neprijetnih

življenjskih izkušenj b) ekspr. glede na nemir,

gibanje, (hitro) se spreminjajoče življenjske

okoliščine: opazovati življenje glavne ulice / v

hišah ni bilo opaziti življenja / mesta so polna

življenja / jate lastovk dajejo ruševinam nekaj

življenja c) ekspr. glede na različne možnosti

zabave, preživljanja prostega časa: naužiti se

življenja; privoščiti si življenje; lakota po življenju /

nočno življenje mesta / kjer je on v družbi, tam je

življenje je veselo, zabavno

10. življenjske razmere, življenjsko okolje: po

končanem šolanju se vračajo v prejšnje življenje;

privajati se na življenje v kolektivu / življenje se

normalizira, ker vode upadajo; ekspr. življenje ga

tepe; urediti si življenje po svoje; čutiti težo

življenja / ekspr.: življenje ga je skovalo v moža;

življenje jo je uničilo

11. ekspr., s prilastkom dejavnost, delovanje:

poživiti društveno, kulturno, versko življenje;

razgibano družbeno življenje

12. skupek pomembnih podatkov o obstajanju,

delovanju koga: odlomek iz življenja pisatelja

13. ekspr. prepričljivost, verjetnost: šele oder da

besedilu življenje; pisatelj je gradivu vdihnil

življenje

14. ekspr. izražanje izrazitih potez, čustev,

razpoloženj, podobnih kot v resničnosti: podobe

na stenah so brez življenja / v prej tope oči je

šinilo nekaj življenja

15. ekspr. kar se rabi za zadovoljevanje zlasti

telesnih potreb: življenje je drago; zasluži komaj

za življenje; sredstva za življenje

• ekspr. molči, če ti je življenje drago, ljubo če si

hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj

neprijetnega, hudega; knjiž. njeno življenje se je

dopolnilo umrla je; ekspr. življenje ga je za to

dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; knjiž., ekspr. v mladi ženi vzkali življenje mlada žena zanosi; ekspr. veseliti se življenja rad živeti; publ. ta avtomobilska guma nima dolgega življenja dolge dobe trajanja; knjiž. dala je otroku življenje rodila ga je; ekspr. dali so življenje za domovino umrli zanjo, zlasti v boju; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; ekspr. postavljati življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. skleniti svoje življenje umreti; ekspr. sam si je skrajšal, vzel življenje naredil je samomor; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; ekspr. vzeti komu življenje usmrtiti ga; ekspr. biti ob življenje umreti; priklicati v življenje

ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. spremeniti sklepe v življenje uresničiti jih; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi, če bi umrl; vznes. biti v cvetu življenja mlad; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. to ti naj bo šola za življenje zaradi tega boš postal zrelejši, pametnejši; ekspr. bojevati se na življenje in smrt zelo, močno; teči kot za življenje zelo hitro; kakršno življenje, taka smrt * anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji

drevesa; biol. latentno ali prikrito življenje

organizmov v katerem je presnavljanje skoraj

ustavljeno; jur. nadomestilo za ločeno življenje

znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči

narava (po SSKJ)-

narava -e ž (a)

1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki

v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in

njene pojave; nekatere elemente najdemo v

naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju

narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr.

človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava

prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja,

zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline,

človek // nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir

česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala

narava; narava mu je podarila same lepe

lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo

narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd

je enkratna biološka mojstrovina narave

2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni

bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo;

otroci naj bodo čimveč v naravi; divja,

nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj

narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje

v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v

naravno okolje / ekspr. v mestu je vse

izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje

narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik

jemlje prispodobe iz narave

3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti

človeške narave / opredeliti naravo poezije;

preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari //

kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste

vrste: govoriti o naravi določene bolezni;

upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe

/ z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj

informativne narave; vzrok za spor je politične

narave

4. navadno s prilastkom skupek človekovih

lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila

sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo

naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave /

po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi

/ ekspr. on je umetniška narava

5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih

lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje

narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne

narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo

• ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v

naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v

naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave

nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva

* filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki

raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol.

spoznavanje narave in družbe učni predmet o tem v

osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj

kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in

spoznavanju narave

3. KAJ JE O ŽIVLJENJU V NARAVI REKEL BADEN POWELL?

Narava na vsako vrsto mladeničev učinkuje z močno privlačnostjo, čim odkrijejo njeno slast.

Povprečni pouličnjak bo, čim ga nov v naravi ne mika več, občutil domotožje po kinu in izložbenih oknih. Če pa je občutil čar življenja v taboru in če so njegove oči gledale čuda narave, tedak bo postal mladi gorjanec, vitez kakor ga potrebujemo.

Napraviti njegova čutila dovzetna za govorico in življenje živali, za čar zvezdnega neba, vonj cvetlic, silo gorovij, sončni zahod, čudno smotrnost v življenju vsakega sesalca, žuželke ali plazilca in njihovo razmnožitev na milijone bitij iste vrste.

Na ta način lahko v dečku razvijemo: sposobnost ostrejšega opazovanja, nova čustva za ljubezen do narave, biološko znanje, pametno in samostojno umevanje spolnega življenja, v zvezi z doživetjem Boga in njegovega stvarstva.

Resnica je, da možje, ki so bili vzgojeni v civilizirani družbi, nimajo nobenega treninga, kjer bi se naučili, kako poskrbeti zase na planjavah, v divjini in v naravi, daleč proč od ljudi. Posledica tega je, da so ko se odpravijo v divjino, popolnoma nemočni in imajo veliko težav in stisk, ki pa se nebi pojavila, če bi se kot mladi fantje naučili skrbeti zase na taborih. Tako pa so samo skupinica neizkušenih novincev. Nikoli jim ni bilo treba prižgati ognja ali skuhati si hrano zase – vse to so naredili drugi zanje. Ko so doma želeli vode so samo odprli pipo – zato niso imeli nobenega znanja o tem, da lahko najdemo vodo v puščavi na travi, grmovih ali tako, da kopljemo v pesku toliko časa, da se mokrota. Če so se izgubili ali niso vedeli koliko je ura, so samo nekoga vprašali. Vedno so imeli hiše za zatočišča in v njih postelje za spanje. Nikoli jim ni bilo potrebno zgraditi zatočišča in prenočišč ali celo pripraviti svojih škornjev in oblačil.

Prav zato neizkušeni skavti pravijo, da se na taborih utrdijo. Vendar pa življenje na taboru za skavta, ki pozna igro, pomeni utrjevanje. Ve namreč kako si narediti življenje udobno na tisoč preprostih načinov ter v vsem tem toliko volj uživa, saj dobro pozna nasprotje z »civiliziranim« življenjem.

In tudi tam, v mestu skavt lahko naredi zase veliko več kot navadni smrtnik, ki se ni nikoli naučil poskrbeti za svoje želje in potrebe. Mož, ki mora opravljati raznovrstna dela, tako kot skavt na taboru , spozna, da v civilizaciji lažje dobi zaposlitev, saj je pripravljen prevzeti katerokoli delo.

4. KAJ SO O ŽIVLJENJU V NARAVI ZAPISALI NAŠI SKAVTI?

Skavtinja Manca je zapisala:

»Življenja v naravi ni brez skavtov v travi.«

Korenina Življenje v naravi je vir življenja za rast našega skavtskega drevesa. To je delček brez katerega si življenje pri skavtih zelo težko predstavljamo, saj je narava za skavte tako kot kruh in voda.

Kaj bi počeli, če ne bi bilo narave? Tega si res ne znam predstavljati, kajti tako prijetno je skavte odpeljati v gozd ali na travnik, v hribe ali na morje, s kolesi ali peš,…

Življenje v naravi- ja to dejansko skavti smo. Zato za naravo skrbimo in jo čistimo, ločeno zbiramo odpadke in varčujemo z električno energijo, vodo, varno zakurimo ogenj, ne sekamo zdravih dreves, ne strašimo živali in skrbno pospravimo taborni prostor. Narava nam torej ponuja nešteto možnosti in široko paleto idej za učenje, igro in osebni razvoj.

Včasih se mi zdi, da jo premalo vidimo in uporabimo v času ko ni sonca in da mislimo, da je narava lepa le ob poletnih mesecih. To pa vsekakor ni tako, kajti prav tako kot mi, se spreminja tudi ona in najlepše jo je stalno spremljati ali še bolje hoditi z njo z roki v roki v vseh letnih časih in različnih vremenskih slikah. Kako je lep sončni vzhod ali zahod, kako lepo plešejo žitni klasi v plesu vetra, kako lepo se voda pretaka po kamnih obraslih z mahom, kako lepo si prepevajo ptički,… Prav tako pa skavti naravo spoznamo tudi ko že vsi drugi iz nje zbežijo. Vztrajno hodimo po močnem soncu in se bližamo cilju, ne uklonimo se dežju in si najdemo prijetno zavetje v krošnjah dreves ali prijaznega kozolca, vztrajno gazimo in se vdiramo v snežno odejo, za nagrado pa se vržemo še v osvežilni studenec in se napojimo s tekočino življenja. Zvečer pa s kitaro v roki, ob tabornem ognju zapojemo, se poveselimo in zahvalimo Bogu za spremstvo in podporo na naši poti.

In tako skavti živimo v naravi.

Skavt Tomaž je zapisal:

Daleč tam za hribi se prebuja novo jutro. Nad ribnikom se prvi sončni žarki poigravjo z belo meglico. Žabe so že pred nekaj urami zaključile svojo nočno predstavo. Sliši se pesem ptic, zdaj ene zdaj druge. Ob tem ribniku se v spalnih vrečah prebuja nekaj skavtov, ki so deležni veličine Božjega stvarstva. Skavtska kri, ki jim teče po žilah jim ne da miru, da nebi prisluhnili melodiji prebujanja narave, vonjali svežo travo, cvetočo lipo, videli v širnih barvah odeto jutro.

Zanimivo je, da ko se pogovarjamo o življenju in o naravi, se v bistvu pogovarjamo o dveh razničnih stvareh, ki pa imata bistveno skupno točko. Življenje in naravo smo dobili v dar. Darilo, ki je tako zapleteno, težko dojemljivo in neskončno. Darilo, ki je samoumevno, za katerega nismo nič naredili, nismo vložili nič truda in napora, vemo da obstaja, to je pa tudi vse.

Kaj naj bi bilo to »zanimivo življenje v prelepi naravi«.

Skavt Matevž je zapisal:

Se sliši pustolovsko, ko pa stvar pogledamo malo drugače ugotovimo: ja, kje pa drugje. Če tudi tisti, ki živijo v velikih urbaniziranih mestnih naseljih mislijo, da ne živijo v naravi, se motijo. Le kaj drugega pa je neka prestolnica ali velemesto kot pa narava v katero je posegel in si jo priredil človek, s tem pa samemu sebi olajšal življenje in postal drugačen od prebivalcev prvotne, nespremenjene narave. In tako lahko ugotovimo, zakaj življenje v naravi predstavlja tak izziv saj smo mi del narave. Odgovor je enostaven: skozi dolgoleten proces urbanizacije človeka in njegovega ožjega življenjskega prostora smo se odvadili biti pravo bitko z naravo, ki nam je bila dana. Zlahka smo se navajali na nove izume in spoznanja, ki nam lajšajo življenje.

In tako se danes mnogi v svojem prostem času zopet vračajo k prvotnemu načinu preživetja človeka v tisti pravi čisti naravi. Ob tem pa prihajajo do spoznanja, da je to vse prej kot lahko in da je človek del svoje narave, ki si jo je ustvaril sam.

Nič hudega drugače pač ni šlo. Človeški razum je skozi stoletja napredoval in dognal marsikaj. Ustvarili smo si svoj svet po volji človeka. Vendar je žalostno to, da ob tem kar počnemo ne dovolimo ostalim prebivalcem narave normalnega življenja v naravi. Res da se mnoge organizacije trudijo ne da bi jim ga izboljšalo ampak popravilo, izboljšava je namreč dandanes nemogoča, vendar bi se tega moral zavedati vsak sleherni prebivalec naše nenarave.

In na koncu lahko ugotovimo, da smo si ljudje ustvarili svojo naravo zaradi česar nam danes tista prvotna, iz katere smo izstopili predstavlja pustolovščino.

5. KAJ SO O ŽIVLJENJU V NARAVI REKLI LJUDJE?

Kaj si predstavljaš pod besedno zvezo življenje v naravi?

Bivanje v šotorih, dolgi sprehodi, izleti v hribe, sončni zahodi, ptičje petje.
Življenje na podeželju v sozvočju z naravo, tako da upoštevaš zakone narave.
Različne aktivnosti, spanje v šotorih ali pod milim nebom sredi ničesar, kurjenje ognja ali priprava hrane na ognju, opazovanje dogajanja v naravi (živali, glasovi).
Skavtstki način življenja.
Sožitje z naravo.
Svobodno gibanje na prostem, pikniki daleč stran od civilizacije.
Poistovetiti se z naravo in njenimi zakonitostmi in sprejeti od nje kar ti ponuja
Življenje na morju.
Življenje na robu vasi, nekje na samem kjer te obdajo samo živali in gozd.

Kaj vam pride najprej na misel, če rečem ŽIVLJENJE V NARAVI?

Ogenj, gozd, živali, ruzaki.
Taborjenje nekje sredi gozda.
Sonce, veter, čisti zrak.
Skavti.
Skavtstvo.
Indijanci.
Sonce, morje, čisti zrak, svoboda.
Plavanje, morje, morski zrak.
Živali, ptičje petje, gozd, veter, sonce.

6. LITERATURA:

SSKJ